V tednu, ki se izteka, smo učenci in učitelji na Osnovni šoli Idrija razmišljali o materinščini, saj je 21. februar posvečen maternemu jeziku. Že od leta 2000 ta dan predstavlja mednarodni dan maternega jezika, ki nas opominja na potrebo po ohranjanju kulture in jezikovnih različnosti posameznih svetovnih kultur, opozarja pa tudi na vse zapostavljene jezike, ki jim v bližnji ali daljni prihodnosti grozi izumrtje. Slovenščina, kljub temu da jo govori majhno število govorcev, ni na tem seznamu.
Učenci so v minulih dneh prisluhnili slovenskim skladbam, zgodbam slovenskih književnikov, razmišljali o slovenskih besedah ter o svojem odnosu do materinščine. Je materni jezik zame vrednota? Se trudim negovati svojo materinščino? Sem ponosen, da lahko v svobodni domovini svobodno govorim jezik, ki sem se ga prvega naučil?
Razmišljanja otrok so zaokrožile tudi misli nekaterih učiteljev, ko so z izbranimi besedami izrazili, kaj materinščina pomeni njim.
»Kaj povedati o materinščini dandanes, ko se zdi, da pospešeno izgublja svoj položaj in pomen? Predvsem da ne pozabimo – materinščina ni le prvi jezik, ki se ga naučimo, ni le sredstvo sporazumevanja. Z materinščino se spoznavamo in ustvarjamo vse, kar nas obdaja. Pove nam, kaj je sonce in kaj so sreča, čustva, žalost in nesreča. Česar jezik ne pozna, tega zares ne zaznavamo. In materni jezik je pravzaprav naša prava resničnost, kajti kako bi drugače vedeli, da je hiša hiša, da je modro nebo res modro in da nas ogenj ne hladi, ampak greje. Jezik naredi, da svet obstaja. In materni jezik je tisti prvi svet – edino zatočišče, ki ga nosimo s sabo, dokler smo in dokler bivamo,« je o maternem jeziku razmišljal učitelj slovenščine Robert Jereb.
Učenci pa so zapisali takole …
Slovenščina je jezik, ki nas povezuje. Naši predniki so se zanjo borili. Tudi ostali jeziki so lepi, a slovenščina je nekaj posebnega. Ponosna sem na to, da znam slovensko. Slovenščina je prvi jezik, ki sem se ga naučila. Vem, da je ne bom nikoli pozabila.
Slovenščino imam rada tudi zato, ker me opomni, kdo sem.
Tina Poljanec, 7. a
Moja materinščina je najlepši jezik na svetu.
Lenart Lapajne, 6. d
Ponosen sem na svoj materni jezik, ker mi omogoča, da se lahko sporazumevam s sovrstniki. Moramo ga uporabljati, saj so se naši predniki borili zanj, brez njih ga ne bi bilo.
Vito Turk, 6. d
Prav je, da si v hitrem svetu, ki ga živimo in ga občutimo tudi za šolskimi zidovi, kdaj vzamemo čas, da prisluhnemo in razmislimo o stvareh, ki so tako samoumevne. Materinščina je gotovo ena izmed njih. Če so učenci samo za hip pomislili, kako lepo zveni naša ljuba slovenščina in kako ponosni moramo biti nanjo, potem je predpočitniški Teden maternega jezika dosegel svoj namen.
Zapisala Tjaša Petkovšek
